Računalniška konferenca GORE (1988-1998)

Mišo Jenčič

V drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja so se sicer že pojavili prvi osebni računalniki, a glavnina računalniškega dela je potekala na ti. "mainframe" računalnikih. V akademskem in raziskovalnem okolju, pa tudi v nekaterih podjetjih, so bili najbolj popularni računalniki družbe DEC z imenom VAX.

Takrat se nam še sanjalo ni, kaj je to internet, a VAXe je bilo možno povezati v mrežo z imenom DECNET oziroma (v tedanji Jugoslaviji) JUPAK. Ta mreža je omogočala elektronsko pošto, poleg nje pa tudi aplikacijo, ki se je imenovala Notes in s pomočjo katere smo se lahko pogovarjali o različnih temah na ti. računalniških konferencah. Danes bi jim rekli spletni forumi.

Leta 1987 so se tako na računalniku Univerze v Ljubljani (računalnik se je imenoval UEK, kar je pomenilo Univerza Edvarda Kardelja...) pojavile prve računalniške konference. Tematike so bile zelo različne, med konferencami je bila najbolj slavna Speakers_corner, ki je v obdobju slovenske pomladi odpirala prostor za soočenje različnih (političnih) mnenj na računalniškem omrežju.

Gornikom pa je bila namenjena konferenca Gore, ki je posebej zanimiva zaradi tega, ker je pomenila začetek spletnega obveščanja o razmerah na turnih smukih, iz katerega izhajajo – seveda prilagojene modernejši tehnologiji – tudi "Trenutne razmere" turnega kluba Gora. Celotna konferenca Gore je še danes zanimivo branje, nenazadnje tudi kot vzor kulturnega in argumentiranega dialoga. Glavnina njene vsebine je "ponatisnjena" v arhivu "Trenutnih razmer" TK Gora ter na spletišču Gore-ljudje. V tem prispevku bom navedel – seveda v originalu, brez kakršnihkoli tiskovnih ali drugih popravkov – samo nekaj najznačilnejših odlomkov.

Takole je konferenco odprl administrator računalniškega centra Instituta "Jožef Stefan":



Prva tema, ki smo jo načeli, je bila oprema. Dandanes smo že kar malo pozabili, kakšen finančni in logistični podvig je predstavljala nabava turnosmučarske opreme. Le redki so imeli dovolj denarja, da bi si lahko naenkrat kupili vso opremo in takole je pokojni Tomaž Vrhovec predlagal, v kakšnem vrstnem redu je najbolj smiselno kupovati turnosmučarsko opremo:



Še dva Tomaževa nasveta:





Me prav zanima, ali današnja mladina sploh ve, kaj so to "Slovenijašport", "Ferromoto", "Moše Pijadejeva" in nenazadnje "na tri čeke"... Sicer pa najdemo še nekaj cvetk iz obdobja hiperinflacije:




Bog ve, ali je Andrej Merčun kadarkoli še kupil tisto lopatico, ali invalidni cepin nabira prah nekje na podstrešju... Mimogrede, tisti 3 milijoni "novih" dinarjev so se konec leta 1989 pretvorili v 300 "konvertibilnih" dinarjev, le-ti leta 1991 v 300 "bonov" in nato v 300 tolarjev, ki smo jih leta 2007 zamenjali za 1,25 €. Res "normalna" cena derez...

Naslednja tema so bili opisi tur. Ker je bila konferenca odprta pozimi , so se najprej pojavili opisi turnih smukov, zelo hitro za njimi pa tudi opisi kopnih tur. Pri slednjih je bil najbolj zavzet Andrej Stritar in njegovi opisi, ki jih je najprej objavil v temi "Zanimive ture in izleti" (tukaj je posebej ne citiram) tvorijo hrbtenico njegovega knjižnjega prvenca "111 izletov po slovenskih gorah". Tudi jaz sem objavil kar nekaj opisov v temi "Opisi turnih smukov" in prav Andrej je bil – po uspešni izdaji 111 izletov – tisti, ki me je spodbudil, da že objavljenim opisom turnih smukov dodam še nekaj novih in vse skupaj izdam v knjigi. Konferenca Gore je tako botrovala tudi pisanju mojega Turnosmučarskega vodnika, ki je leta 1998 izšel pri Sidarti.

Seveda nisem bil edini, ki je za konferenco Gore prispeval opise turnih smukov. Takole je France opisal turo na Grossvenediger, ki je bila v tistih časih za večino turnih smučarjev nekaj zelo resnega in zelo oddaljenega:



V uvodni notici je Andrej naštel vse športe, ki so se mu zdeli primerni za konferenco Gore, a seveda ni vključil vsega. Takole je stekla debata o alpskem smučanju:




Še bolj zanimivo pa je bilo z gorskim kolesarstvom:





Konferenca Gore pa je hitro postala slavna tudi "onkraj naših meja". Vključili so jo celo v snemanje prve oddaje iz "neke" serije Gore in ljudje:



Seveda ni šlo vse gladko: prispevka v oddaji ni bilo in Andreja smo začeli že dražiti, češ da si je vse skupaj izmislil, zato je čez čas objavil naslednje pismo:



Izkazalo se je, da televizijci tudi kasneje niso več našli časa (ali česa drugega) za snemanje prispevka o računalniški konferenci... Smo se pa zato sami organizirali – v želji da se spoznamo tudi v živo, ne samo preko računalniškega ekrana:




Po krajšem usklajevanju sta sledila končni dogovor ter poročilo z žura:




Na tem žuru sva se tudi spoznala s Francetom.

Na videz drobna notica o novih markacijah na Kočni pa je sprožila kar obsežno razpravo o varstvu (gorske) narave, iz katere citiram samo nekaj najbolj zanimivih in zabavnih prispevkov:






Zanimiva je tudi najava tečajev smučanja izven smučišč - danes bi se temu reklo prosto smučanje brez omejitev (angleško freeride), ki sta jih (poleg Igorja Mozetiča) vodila kasnejša člana TK Gora Andrej Terčelj ter Borut Črnivec:



Vendar pa nobena od tem ni imela toliko prispevkov in bila tako brana kot "Trenutne razmere". V resnici jih je imela še več kot kaže števec, kajti nekje vmes je Tom Vrhovec zbrisal vse svoje prispevke o razmerah, češ koga pa zanima lanski sneg, prav tako manjka za dobro leto notic, ker se je leta 1996 ali 1997 konferenca sesula in so jo obnovili iz stare arhivske kopije.

Danes seveda res nima smisla ponavljati starih poročil o snežnih razmerah, navajam samo nekaj bolj zanimivih. Prva zima ob začetku delovanja konference je bila res nekaj posebnega kot piše Andrej Stritar:



Z zgodovinskega stališča je zanimiva tale objava:



Hm, ne vem, ali je kdo v desetih dneh, ki so sledili, mislil na turno smuko...

Osebnim poročilom o trenutnih razmerah so se kmalu pridružila tudi uradna poročila o stanju snežne odeje. V prvi sezoni so jih po elektronski pošti pošiljali kar meni ali Andreju Stritarju in midva sva jih potem objavljala v Notes:



Tudi kasnejši ustanovitelj in predsednik TK Gora se je zelo hitro vključil v poročanje o trenutnih razmerah:



in malce pokomentiral še ostale reči:



Sčasoma je tudi Hidrometeorološki zavod začel slediti tehnološkemu napredku:



Tole pa je moje poročilo o vdoru dolinskih navad v naše hribe:



V tistem času je France že postavil svoj turnosmučarski strežnik in takole sem poročal o njem:



V tem obdobju je VAXe že precej povozil čas – uporabljali smo jih samo še zato, ker smo jih pač imeli – in svetovni splet se je medtem že dodobra uveljavil. Tako je povsem zamrla tudi aktivnost na konferenci Gore. Zadnja objava trenutnih razmer (in zadnja objava na konferenci Gore sploh) je bila 14. marca 1998.

Mišo_Jenčič

Prispevek objavljen: četrtek 14.april 2016 -10:16
Zadnji popravek: ponedeljek 30.maj 2016 - 10:10

Komentarji