e-Gora
Naš spletni časopis

 


Novejši zapisi


Kazalo

tabela 1   tabela 3   tabela 4  

 

 

 

 



E-Gora
Copyright ©2006 FranceS

Boč s kolesom

Kako se ne vzpeti s kolesom na Štajerski Triglav

France Sevšek

Pogled na Boč iz Poljčan


Sedemsto metrov visoko nad Dravinjskimi goricami se dviga vrh Boča. Ko se peljemo mimo Slovenskih Konjic proti Mariboru ne moremo na desni strani spregledati njegovega izrazitega vrha z oddajniškim stolpom. Boč prav tako pritegne pogled z južnih obronkov Pohorja. Izpred naše hiše v Oplotnici je videti celo kot mogočen stožčasti osamelec.

Za vsako stvar v življenju pride ustrezen čas in tako je prišel nekega lepega septembrskega dne tudi čas za moj obisk Boča - ponovno po več kot štiridesetih letih. V Oplotnici sem se vsedel na kolo ter se odpeljal proti 20 kilometrov oddaljenim Poljčanam. Z vsakim kilometrom poti je vrh postajal vse bolj mogočen. Prečkal sem Dravinjo in v Zgornjih Poljčanah sledil kažipotu proti planinskemu domu na Boču. Po slabi uri sem se po štirih kilometrih asfaltirane ceste dvignil za 400 metrov ter se znašel na prijazni travnati ravnici, kjer v bližini cerkvice Sv. Miklavža stoji planinski dom.


Planinski dom pod vrhom Boča. Desni vrh z razglednim stolpom in levi z oddajnikom sta videti zelo blizu.
Cerkvica Sv. Miklavža


Geološka sestava tal je nazorno prikazana ob planinski koči.


Vrh Boča je bil videti zelo blizu. Zemljevid mi je pokazal, da bo potrebno premagati še kakšnih 350 metrov višine in potem pridem na cesto, ki pelje od oddajnika na severno stran. "To bo pa že šlo," sem si rekel. Sicer sem odločen nasprotnik kolesarjenja po stezah in peš poteh, a tu je bilo videti, da bo do vrha tako ali tako potrebno iti peš s potiskanjem kolesa. Izbral sem desno pot, imenovano "Senčna pot". Začetek je bil obetaven, nato pa se je pot hitro spremenila v strmo gozdno stezo preko korenin in podrtega drevja. S potiskanjem kolesa ni bilo nič. Večino poti sem moral kolo preprosto nositi. V zgornjem delu vzpona so korenine zamenjale skale, težave pa so ostale podobne. Za pot, ki naj ne bi trajala več kot 50 minut sem tako porabil več kot poldrugo uro. Počutil sem se res butasto.

Na vrhu Boča je razgledni stolp

Na 978 metrov visokem vrhu Boča stoji razgledni stolp. Razgled z njega me je poplačal za ves trud. Smo visoko nad okoliškimi griči: vidimo Pohorje, Celjsko kotlino, gričevje proti jugu ter Dravsko dolino in še marsikaj. Pogled le deloma zastira sosednji vrh z oddajnikom, kjer naj bi se tudi pričela cesta. Sledilo je prebijanje po skalnati stezi do tega vrha in nato iskanje prehoda okoli ograje, ki obdaja oddajnik. Končno sem le prišel na cesto. Devet kilometrski spust 700 višinskih metrov do Poljčan tudi ni bil kakšno posebno veselje. Cesta je bila večinoma na debelo posuta s peskom, kar je zahtevalo precej previdno vožnjo.

Kar vesel sem bil, ko sem se brez nezgode pripeljal v Zgornje Poljčane. Od tam me je čakalo še 20 kilometrov ceste do doma. Ne zaradi utrujenosti ampak predvsem zaradi veselja, vsaj tako sem si govoril, sem se med potjo nekajkrat ustavil in pogledoval nazaj na silhueto Boča.

Na koncu sem sklenil, da je bila to kljub vsemu prav lepa tura - a bom naslednjič raje šel na vrh peš. šel na vrh peš.


Pogled z vrha Boča proti Celjski kotlini in na travnik s planinskim domom
Dravinsjka in Dravska dolina ter pogled proti Mariboru


Pogled proti Pohoju delno zakriva oddajnik na sosednjem vrhu
Končno sem prišel do ceste pri oddajniku


Med potjo nazaj sem se nekajkrat ustavil in pogledoval nazaj na silhueto Boča.



Turo sem opravil 26. 9. 2019.


 


GPS podatki GPS podatki


France

Prispevek objavljen: ponedeljek 01.junij 2020 -23:11
Zadnji popravek: torek 09.junij 2020 - 18:58


Komentarji
 

203338 - 224
E-Gora.php-V4.2-200928/1(e-gora@krim)
Novejši zapisi
--- manus