e-Gora
Naš spletni časopis

 

Domov
Novejše
Info
Prijava

e-Gora, št. 5, 2020


Kazalo

tabela 1   tabela 3   tabela 4  

 

 

 

 



E-Gora
Copyright ©2006 FranceS
Severni del Kraljevske poti (Kungsleden) v pogorju Kebnekaise
Nikkaluokta - Abisko (28.7. - 2. 8. 2021)
France in Darja


To so dnevniški zapiski s severnega dela Kraljevske poti (Kungsleden) na švedskem delu Laponske od Nikkaluokte do Abiska. Prehodila sva približno 100 kilometrov, za kar sva potrebovala šest dni.

Severni del Kraljevske poti (Kungsleden) je baje najbolj priljubljena in obiskana pohodna pot na Švedskem. Pot je sorazmerno enostavna, brez večjih višinskih razlik. Na celotni poti sva tako opravila le nekaj manj kot 2000 višinskih metrov. V precejšnjem delu poteka pot po močvirnem svetu, ki so ga pogosto premostili z deskami. Planinska zavetišča služijo samo prenočevanju in le v nekaterih je mogoče kupiti nekaj osnovne hrane in opreme. Za šotorjenje v okolici zavetišč (bliže kot 150 metrov) ter uporabo kuhinje in večinoma zelo preprostega stranišča je potrebno plačati pristojbino, ki je primerljiva s ceno prenočevanja v koči. Drugače pa je mogoče na Švedskem postaviti šotor kjerkoli v naravi. To daje tej poti poseben čar, je pa seveda potrebno nositi več hrane in opreme. Do Laponske je zelo daleč - do izhodišča v Nikkaluokti sva prevozila 4200 kilometrov, celotna pot z avtom pa je bila dolga 8830 kilometrov. Ker nisva posebno hitela sva za celotno pot potrebovala 31 dni, prav toliko, kot sva jih imela na razpolago.

Pot do Nikkaluokte je opisana v drugem dnevniku, prav tako tudi pot domov.

Prehojena pot od Nikkaluokte do Abiska
Prehojena pot od Nikkaluokte do Abiska
Višinski profil poti
Višinski profil poti

GPS podatki
GPS sled celotne poti


--------------------------------------------------------------------------------------


1. dan
8. dan 28.7.2021, sreda - Nikkaluokta - čoln preko Láddjujávri, prenočevanje 4 km pred Kebnekaise fjällstation

V Nikkaluokti parkirava na velikem parkirišču, plačava parkrianje za tri dni (4 €/dan), si ogledava informacijski center s trgovino, oprtava težka nahrbtnika in se odpraviva na pot proti 19 km oddaljenem Kebnekaise fjällstation. Po petih kilometrih prideva do jezera Láddjujávri, kjer se odločiva za 6 kilometerski prevoz z ladjico za 380 kr na osebo. Bil je lep dan in razgledi na zasnežene vrhove so bili odlični.

Upala sva, da bova danes prišla mimo koče in kampirala nekje v smeri vrha Kebnekaise. Pa se je vse obrnilo drugače. En moj neroden korak mi je povzročil bolečine v gležnju, s katerim sem imel težave že pred odhodom od doma. Čez čas sem le nekako odšepal dalje do prvega primernega prostorčka za kampiranje. Bil je to res lep prostor med drevesi na travi ob potoku. Tudi to, da je bil tik ob poti naju ni motilo. Se je pa kasneje v najini okolici nabralo še precej šotorov.

Začneva po položni gozdni poti
Začneva po položni gozdni poti
Pristan ladjice, ki vozi preko Láddjujávri
Pristan ladjice, ki vozi preko Láddjujávri


Lep pogled s čolna
Lep pogled s čolna
Prvo šotorišče
Prvo šotorišče




2. dan
9. dan 29.7.2021, četrtek - prenočevanje ob Lássajávri pred Singi

Naslednje jutro so se moje težave precej zmanšale in tako sva se odločila, da greva pogledat do koče Kebnekaise fjällstation. Lepo počasi sva prehodila te štiri kilometre. V bližini koče sva videla množico osvajalcev Kebnekaise, ki se do koče in nazaj pripeljejo s helikopterjem, potem pa čakajo nekaj dni na primerno vreme. Ko sva v lepo urejeni koči sedela ob kavi je bilo vse tako v redu, da je bila odločitev za nadaljevanje samoumevna. Vrhovi pa so danes bili že v megli in tudi vremenska napoved ni obetala prav dosti. Zato sva namesto proti vrhu pot nadaljevala proti koči Singi. Ko sva prihajala više je vse bolj pihalo. Ko nama je nasproti hodeči pohodnik povedal, da na drugi strani sedla še bolj piha sva se odločila za prenočevanje ob jezeru Lássajávri. Našla sva prav idiličen prostoček blizu potoka in precej v zaveterju.

Kebnekaise fjällstation sestavlja celo naselje hišic
Kebnekaise fjällstation sestavlja celo naselje hišic
Ob kavi v moderno opremljeni koči razmišljava, kam naprej
Ob kavi v moderno opremljeni koči razmišljava, kam naprej


Množica osvajalcev najvišjega vrha Švedske čaka na prevoz s helikopterjem v dolino
Množica osvajalcev najvišjega vrha Švedske čaka na prevoz s helikopterjem v dolino
Zimske markacije
Zimske markacije


Pot proti sedlu - vrhovi so v oblakih
Pot proti sedlu - vrhovi so v oblakih
Zajtrk ob Lássajávri
Zajtrk ob Lássajávri




3. dan
10. dan 30.7.2021, petek - prenočevanje pod sedlom Tjäktja

Zjutraj sva šla najprej do koče Singi. To je skupina koč, ki pa so namenjene le prenočevanju in so pravzaprav le bivak, brez kakršnekoli oskrbe. Od tam sva nadaljevala pot navzgor po dolini do koče Sälka. Ta ima tudi skromno trgovino, kjer je mogoče za visoko ceno kupiti nekaj živil, pretežno s pretečenim rokom trajanja. Me je pa razveselilo, da sem dobil plinsko bombico, saj sem vzel s seboj zalogo plina za gorilnik le za približno štiri dni. Sedaj je namreč postalo jasno, da poti nazaj ni več in da bova morala narediti pot vse do Abiska. Nadaljna pot naju je vodila pretežno po zamočvirjeni dolini, kjer so močvare pogosto premostili z lesenimi deskami. Šele ko se je teren pričel dvigovati proti sedlu je bilo mogoče misliti na primeren prostor za prenočevanje. In res sva malo nad reko našla skoraj idealnega. Blizu je bila voda, bilo je nekaj zavetja pred vetrom in tudi lep razgled.

Koče zavetišča Singi
Koče zavetišča Singi
Zavetišče Sälka
Zavetišče Sälka


Pot je dobro označena, številke na kažipotih pomenijo razdalje v kilometrih
Pot je dobro označena, številke na kažipotih pomenijo razdalje v kilometrih
Prenočevanje pod sedlom Tjäktja
Prenočevanje pod sedlom Tjäktja




4. dan
11. dan 31.7.2021, sobota - Tjäktjapasset, prenočevanje pred Alesjaure

Jutro je bilo pusto in vlažno. Pot sva nadaljevala proti sedlu Tjäktjapasset, ki se po samijsko imenuje Čeakčačahca. Pot je bila blatna,kjer je bilo pogosto potrebno iskati prehode po kamnih. Presenetljivo je bilo, da so sledi kazale, da je veliko pohodnikov brez predsodkov hodilo po globokem blatu. Pot nama je popestrilo srečanje z veselo mednarodno skupino, ki je s seboj nosila Napoleonovo zastavo. Na sedlu je skromno zavetišče in kočica s straniščem.
S sedla sva se proti severu spustila v široko in položno dolino. Daljši odseki poti so potekali po deskah. Šla sva mimo koče Tjäktja, a se tam nisva ustavila, saj sva po zemljevidu vedela, da tam ni nič razen prenočišča. Na ravnem travniku ob potoku nekaj kilometrov pred jezerom Alisjávri sva postavila šotor.

Po kamnih na blatni in mokri stezi
Po kamnih na blatni in mokri stezi
Srečanje z veselo družbo
Srečanje z veselo družbo


Dolgi kosi poti so potekali po lesenih deskah
Dolgi kosi poti so potekali po lesenih deskah
Koči Tjäktja sva le od daleč pomahala
Koči Tjäktja sva le od daleč pomahala


Prenočevanje pred Alesjaure
Prenočevanje pred Alesjaure
Večerja
Večerja




5. dan
12. dan 1.8.2021, nedelja - čoln preko Alisjávri, prenočevanje pred Abiskojaure

Tudi današnje jutro je bilo precej turobno. Šla sva nekaj kilometrov do jezera Alisjávri kjer nad njegovim začetkom stojijo koče zavetišča Alesjaurestugorna.
To je lepo urejeno in tudi oskrbovano. Nakupila sva še nekaj hrane in se odločila, da ob kavi počakava na ladjico, ki vozi preko jezera. V pristanišču sva dvignila zastavico na drog in tako se je domačin iz naselja ob jezeru res pripeljal s čolnom ob predvideni uri. Najprej se nama je zdela cena 6-kilometrskega prevoza, skoraj 40 € na osebo, precej zasoljena, a sva na koncu ugotovila, da se je to splačalo. Domačin je bil namreč zelo zgovoren in nama je med vožnjo pojasnil veliko podrobnosti o življenju samijev. Vreme se je med tem malo izboljšalo in občasno je celo posijalo sonce. Pot sva nadaljevala po široki dolini in nato preko neizrazitega razvodja levo ob potoku, ki teče v jezero Ábeskojávri. V bližini mostu preko tega potoka sva našla primeren prostor za prenočevanje, kar zaradi množice šotorov niti ni bilo enostavno.

Reka se razširi v jezero Alisjávri, nad njim so koče zavetišča Alesjaurestugorna
Reka se razširi v jezero Alisjávri, nad njim so koče zavetišča Alesjaurestugorna
Pomemben del zavetišča je tudi kočica s savno od katere vodijo stopnice do jezera
Pomemben del zavetišča je tudi kočica s savno od katere vodijo stopnice do jezera


V pristanišču sva dvignila zastavo ...
V pristanišču sva dvignila zastavo ...
in ladjica je res prišla ob predvideni uri
in ladjica je res prišla ob predvideni uri


Domačin nama je med vožnjo povedal veliko o življenju samijev
Domačin nama je med vožnjo povedal veliko o življenju samijev
Pogled nazaj proti sedlu Tjäktja
Pogled nazaj proti sedlu Tjäktja


V soncu je bila pokrajina prav čarobna
V soncu je bila pokrajina prav čarobna
Lep večer v brezovem gozdičku
Lep večer v brezovem gozdičku




6. dan
13. dan 2.8.2021, ponedeljek - Abisko

Po zajtrku s sirom v tubi in trajnim kruhom sva se odpravila na zadnji del pohoda. Vreme se je shladilo in vrhove je pobeli svež sneg. Ker nisva vedela, ali bova na koncu poti uspela kupiti kaj hrane sva izkoristila priložnost in v zavetišču Abiskojaure dopolnila zaloge. Nato sva po vse bolj obljudeni poti odšla do Abiska. Ta del so proglasili za narodni park in je tu šotorjenje načeloma prepovedano. Midva sva spoštovala pravila ter se ustavila šele na koncu poti v čisto pravem kampu ob turističnem objektu (Abiskofjällstation). Tako kot v večini koč švedske turistične zveze (STF), je bila tu cena kampiranja z uporabo infrastrukture primerljiva s ceno prenočišča v koči - skoraj 30 € na osebo! To se nama je zdelo nespodobno odiranje pohodnikov in šele ob pivu, čeprav malo manj alkoholnem, sva se tudi s tem sprijaznila.

Tipičen zajtrk s sirom v tubi
Tipičen zajtrk s sirom v tubi











7. dan
14. dan 3.8.2021, torek - Abisko - Kiruna- Nikkaluokta - Kiruna, Alta camping

Po ogledu razstave v informacijskem centru sva se na avtobusni postaji postavila v vrsto ter se ob 11:10 odpeljala do Kirune(30€ za dva). Sprehodila sva se po mestu in si privoščila "fiko" - to je družaben dnevni premor s kavo in sladico, ali pa tudi brez. Je pa Kiruna mesto, ki ga čaka nenavadna usoda: zaradi donosnih skladov železove rude pod njim so se odločili, da mesto opustijo in v bližini zgradijo novega.

Ob 15. uri sva se z avtobusom odpeljala do Nikkaluokte (43 € za dva), kjer naju je čakal avto. Prostovoljno sva plačala parkiranje še za tri dni (12€), kar se je izkazalo za povsem nepotrebno, a imava vsaj čisto vest. Nato sva se odpeljala do Kirune, kjer sva v Coopu nakupila zalogo hrane za naslednje dni. Dan sva zaključila v že poznanem kampu Alta, ki nudi vse udobje, vključno z elektriko, za 28€ na dan.

Glavni trg v Kiruni
Glavni trg v Kiruni
Fika
Fika



8.dan
15. dan 4.8.2021, sreda - Alta camping

Danes sva si privoščila počivalni dan v kampu ob jezeru. Urejala sva zapiske, sebe in opremo. Načrtovala sva tudi pot proti domu, a to je že druga zgodba. Ta se je, tako kot skoraj vse na tej poti, obrnila drugače, kot sva si prvotno zamislila.






Kako je potekala pot domov je napisano v naslednjem zapisu.




France



Prispevek objavljen: sreda 04.avgust 2021 -12:43
Zadnji popravek: sreda 08.september 2021 - 17:43

Komentarji
 

---manus
18.212.120.195
39733 (18650,11587,9496)
527