e-Gora
Naš spletni časopis

 


Novejši zapisi


Kazalo

tabela 1   tabela 3   tabela 4  

 

 

 

 



E-Gora
Copyright ©2006 FranceS

Ferate v Lienških Dolomitih

Tri ferate na Vzhodnem Tirolskem južno od Drave

France Sevšek


Po rebri proti Mariji

Lienški Dolomiti (Lienzer Dolomiten) so pogorje na Vzhodnem Tirolskem (Ost Tirol) južno od Lienza. Na severu ga omejuje reka Drava, na jugu pa Ziljske planine (Gailtaler Alpen), h katerim jih včasih tudi prištevajo. Kljub imenu kamnina Lienških Dolomitov ni dolomit ampak pretežno apnenec, podobno kot pri vseh Južnoapneniških Alpah. Njihovi vrhovi ne sežejo dosti preko 2500 metrov, saj je najvišji vrh Große Sandspitze visok le 2770 m.

V Lienzu, ki je glavno mesto Vzhodne Tirolske (Ost Tirol) se zelo trudijo z razvojem turizma. Zato ni čudno, da so opremili kar nekaj sodobnih ferat, ki so večinoma lažje dostopne. Poleg tega pa je v Lienških Dolomitih več visokogorskih zavarovanih poti, katerih dele prištevajo tudi med ferate. Čeprav te niso posebno težavne, pa so dostopi do njih večinoma precej dolgi - kar nekaj ur.

Ker ta del Dravske doline ni pretirano daleč od naših krajev, sva se tja večkrat zapeljala. Ob tem sva kdaj pa kdaj obiskala tudi kakšno ferato. Letos pa sva si želela podrobneje ogledati predvsem vrhove okoli krnice Laserz, kjer stoji Karlsbader Hütte. Kot že ime pove, je bila ta koča na lazu ob jezercu nekdaj last planinskega društva iz Karlovih Varov. Koča je sedaj zelo posodobljena in pogosto zelo obiskana.

Prvi najin cilj je bila Marijina ferata (Madonnenklettersteig) na Gamwiesenspitze. Z avtom sva se zapeljala skozi kraj Tristach in navzgor mimo kmetije Kreithof do parkirišča pod Dolomiten Hütte. Za vožnjo po tem zadnjem odseku ceste je potrebno plačati 8 €. Od parkirišča sva šla najprej po makadamski cesti in nato po označeni stezi, ki seka večino cestnih ovinkov, proti Karlsbader Hütte. Pod kočo sva zavila desno proti sedlu Kerschbaumertörl po označeni poti proti Kerschbaumer Alm. S sedla sva se po stezi spustila še slabih 200 metrov ter nato nadaljevala pot zopet navzgor, kamor so vodile oznake za Gamwiesenspitze. Do table ob začetku ferate sva tako potrebovala kar tri ure. Ta ferata ni tehnično posebno zahtevana, saj je ocenjena kot C, se nama je pa s svojimi 470 višinskimi metri zdela kar dolga. K temu občutku je najbrž svoje prispevala tudi dolžina dostopa. Ferata s prve rebri prestopi po mostičku na reber Große Gamwiesenspitze ter se nato nadaljuje po njem do vrha. Pri tem gremo mimo kipa Marije, ki je že od daleč viden in je tudi dal ime tej ferati. Ko sva po uri in pol prišla na vrh se je močno pooblačilo in vse je kazalo na nevihto. Spustila sva se do sedla in se tam odločila, da bova drugi del ferate preko Kleine Gamwiesenspitze pustila za kdaj drugič. Midva pa sva se po normalni poti spustila po žlebu proti izhodišču ferate. Ravno ko sva prišla do tja je pričelo deževati. Najbližja koča je bila videti na planini Kerschbaumer pod nama. Ker je bila nevihta vse močnejša sva se odločila, da greva tja. V slabi uri sva precej mokra prišla do koče. Bila sva edina gosta in hitro sva ugotovila zakaj. Oskrbnica je bila zelo neprijazna in ko sva le uspela dobiti nekaj hrane sva se kljub dežju hitro pobrala nazaj navzgor preko sedla Kerschbaumertörl ter v slabih dveh urah prišla do Karlsbader Hütte. Ta je bila precej polna, a ker sem prejšnji dan po telefonu rezerviral prenočišče sva uspela dobiti ne samo to, ampak tudi večerjo. Ponoči je dež ropotal po strešnem oknu najine male sobice v delu skupnih ležišč vendar po skoraj desetih urah hoje to ni motilo najinega spanca. Skupaj se nama je ta dan nabralo kar 1500 metrov vzpona.

Mostiček na Marijini ferati

Sestop po normalni poti je zaradi krušljivosti na mestih kar siten
Pri povratku preko Kerschbaumertörl se je celo pokazalo sonce


Pogled na jezerce Laserz s kočo Karlsbader. Za kočo vidimo sedlo Kerschbaumertörl in desno od njega Mali in Veliki Gamwiesenspitze, kamor pridemo po ferati Madonnenklettersteig
Dolomiten Hütte, do kamor se je mogoče pripeljati z avtomobilom. Zadaj vidimo smučišče Hochstein nad Lienzom in vrh Böses Weibele


Naslednje jutro je dež prenehal, zato sva že takoj po zajtrku odšla proti sedlu Ödkarscharte. Nameravala sva namreč od tam po ferati levo na Seekofel. A sva že na sedlu prišla v oblake in zato sva se raje odločila za sestop pod Simonskopf in nato preko že poznanega sedla Kerschbaumertörl nazaj do koče. Vmes se je že nekajkrat pokazalo sonce in skoraj nama je bilo žal, da sva turo tako skrajšala. Ko pa sva se po približno štirih urah hoje končno vsedla na travo nad jezerom za kočo se je prav na hitro pojavila nevihta. Vse popoldne sva nato preživela v sobi in poslušala bobnenje nevihte po strehi.

Ker so vremenarji za vse naslednje dni obetali zelo nestabilno ozračje s popoldanskimi nevihtami sva se odločila za eno krajšo ferato. Izbrala sva ferato imenovano Skriti svet (Verborgene Welt), ki je ocenjena kot C/D. Iz doline sva se zapeljala po cesti proti že poznani koči na planini Kerschbaumer. Cesta je ozka in v začetku asfaltna, nato pa postane makadamska in še ožja. Pripeljati se je mogoče do skromnega parkirišča pri Klammbrückl. Od tam sva peš nadaljevala malo po cesti in malo po stezi dokler nisva v poldrugi uri prišla do vstopa v ferato. Ta je speljana po soteski potoka katerega večkrat prečka po jeklenicah. Njena dolžina je 400 m, višinska razlika pa samo 150 m. Ferata se nama je zdela prav zanimiva in kar prehitro je minila tista ura, ko sva prišla preko zadnje jeklenice ponovno na cesto. Čeprav je bila koča na planini Kerschbaumer zelo blizu naju res ni veselilo iti ponovno gledat siten obraz oskrbnice in sva zato raje v slabih dveh urah sestopila do avta.

Po tej soteski potoka so naredili ferato Skriti svet (Verborgene Welt)

Začetek: preko napete jeklenice prečkamo potok in vstopimo v Skriti svet
Vzpon preko stene soteske Skritega sveta


Čez par dni sva se na poti proti domu odločila še za obisk ferate ÖTK-Klettersteig Pirknerklamm. Ta je blizu kraja Oberdrauburg (Gornji Dravograd) in je le 15 minut oddaljena od ceste. Tudi ta je speljana po soteski potoka, je dolga 250 m pri čemer se dvigne za 140 m. Njena ocena je C in že od prejšnjega obiska nama je ostala v spominu kot prijetna popestritev poletne poti domov. Začne se na desni strani potoka ob ostankih nekdanjega mlina. Nato je speljana po balvanih v strugi ter po steni soteske. Videti je, da so jo od najinega prejšnjega obiska deloma popravili in tudi na mestih spremenili njen potek. V deževnem času potok najbrž precej naraste in ne prizanaša varovalom. Nad prvim vodnim zadrževalnikom nato precej nerodno po kamnih prečkava potok, Sledi še nekaj telovadbe in z vzponom ob drugem zadrževalniku se po slabi uri ferata konča. Sestopna steza je po strmem gozdnem pobočju sprva še zavarovana z jeklenico, nato pa preide v kolovoz, ki nas pripelje do parkirišča ob potoku. Bil je vroč dan in potok je kar vabil k osvežitvi, čemur se res nisva mogla odreči. Malica v senci na bregu potoka pa se je pred odhodom domov še posebno prilegla.

Ob ostankih starega mlina v soteski Pirknerklamm se prične ferata
V začetku plezamo po balvanih v strugi potoka


Za prečenje soteske poskrbijo različni mostički ...
ali pa samo napeta jeklenica


Ferata se konča z vzponom ob robu vodnega zadrževalnika





Lienške Dolomite sva tokrat obiskala Darja in France v času od 11. do 23. avgusta 2020.

Poleg opisanih ferat so še štiri v soteski Galitzenklamm, za ogled katere pobirajo vstopnino. Začetki vseh so zelo blizu parkirišča, dve od njih sta ocenjeni kot C, ostali dve pa sta težji (E). Lienški Dolomiti ponujajo še nekaj visokogorskih ferat. Poleg opisane Marijine poti (Madonnenklettersteig) sta nedvomno zanimivi tudi Panoramaklettersteig (C, 5-6 ur, 2,5 ure dostopa in 2 uri sestopa) in Laserzklettersteig (C/D, 2,5 ure ter 1,5 ure dostopa in sestopa). Vsako od njih lahko naredimo krožno in sta zato več kot le zavarovani poti na vrh, kjer bi bilo potrebno sestopati po isti poti. Laserzwand pa ponuja tudi nekaj plezalnih smeri, od katerih sta najbolj priljubljeni Bügeleisenkante in sosednja Egerländerkante, obe sta ocenjeni kot III-IV in dolgi 640 m.


 


France

Prispevek objavljen: sobota 12.september 2020 -17:11
Zadnji popravek: torek 29.september 2020 - 18:52


Komentarji
 

210595 - 82
E-Gora.php-V4.2-200928/1(e-gora@krim)
Novejši zapisi
--- pico