e-Gora
Naš spletni časopis

 

Domov
Novejše
Info
Prijava

Novejši zapisi


Kazalo

tabela 1   tabela 3   tabela 4  

 

 

 

 



E-Gora
Copyright ©2006 FranceS
10044

Skandinavija, pot domov
Kiruna - St.Johan in Salzburg (5.8.- 13.8.2021)
France





To so dnevniški zapiski o poti z avtom iz švedskega dela Laponske do Avstrije po tem ko sva prehodila severni del Kraljevske poti, kar pa je stvar drugih zapiskov.

----------------------------------------------------------------

1. dan
Alta camping, Jokkmokk, Sandsele pred Storuman - 490 km


Zjutraj je Darji pozvonil telefon. Nujno se mora vrniti domov. Kaj storiti 4200 kilometrov daleč? Po nekaj brskanja po spletu in razmišljanja se je Darja odločila za letalo iz Stockholma v nedeljo zjutraj. Po spletu je kupila vozovnico preko Pariza.

Okoli poldne sva se odpeljala proti jugu. V kraju Jokkmokk sva si ogledala samijski muzej in kosila njegovi restavraciji. Prespala sva na lepem parkirišču nedaleč od glavne ceste E45 malo pred krajem Storuman. Tu je bilo stranišče in tabla, ki je pojasnjevala, da je to naravni rezervat (Sandseleforsens naturreservat) ob eni redkih nereguliranih brzic reke na Švedskem. Kljub bližini glavne ceste je bilo tu povsem mirno in po cesti mimo parkirišča je v vsem najinem času bivanja tam peljal le en sam avto - hvala Park4Night za to informacijo.

Če nasproti vozeči avtomobili opozarjajo z lučmi, to ni zaradi policije ampak zaradi živali ob cesti
Če nasproti vozeči avtomobili opozarjajo z lučmi, to ni zaradi policije ampak zaradi živali ob cesti
V muzeju pa sva videla tudi take živali
V muzeju pa sva videla tudi take živali


Samijsko področje, kot ga prikazujejo v muzeju v Jokkmokku
Samijsko področje, kot ga prikazujejo v muzeju v Jokkmokku
Samijska hrana
Samijska hrana


Sandseleforsens naturreservat
Sandseleforsens naturreservat
Ena redkih nereguliranih brzic reke na Švedskem v Sandseleforsens naturreservat
Ena redkih nereguliranih brzic reke na Švedskem v Sandseleforsens naturreservat



2. dan
Vilhelmina, Östersund, Sveg - 578 km


Najina današnja prva postaja je bil kraj Vilhelmina, kjer sva si na hitro ogledala cerkveno mesto. To ni talo slikovito kot v kraju Luleå, hiše so večje in večinoma še v uporabi, a jih ni več veliko. V trgovini ICA sva nato dopolnila zaloge ter se sprehodila do majhne samijske trgovine.

Pot sva nadaljevala do Östersunda, kjer je muzej na prostem. Odločila sva se, da pogledava le zunanji del (30 €/os.), za notranje razstave nisva imela niti časa niti energije. Ta muzej je nekaj posebnega po tem da so v njem aktivni ljudje, ki v oblekah in s svojim delovanjem predstavljajo določeno obdobje in to zelo avtentično. Možak, ki je na primer predstavljal bogatega kmeta in lokalnega šerifa v letu 1885 naju je spraševal, ali je Marja Terezija, ki je umrla pred petimi let, res pri nas uvedla obvezno šolo za vse, fante in dekleta. V tem muzeju sva se zelo dolgo zamudila zato sva v središču mesta poiskala lokal, kjer sva kosila in večerjala hkrati. Nato sva se zapeljala skozi kraj Sveg in po nasvetu Park4Night zavila na ozko stransko cestico ter tam prespala. Ob tej cestici nisva bila edina - tam sta bila že dva kamperja.

Cerkveno mesto v Vilhelmini
Cerkveno mesto v Vilhelmini
Notranjost hiš je videti, kot da bi jih še vedno uporabljali
Notranjost hiš je videti, kot da bi jih še vedno uporabljali


Kaj bo za kosilo?
Kaj bo za kosilo?
Perica z ročno centrifugo
Perica z ročno centrifugo


Kmet in lokalni šerif v letu 1785
Kmet in lokalni šerif v letu 1785
Kaj je novega pri sosedih?
Kaj je novega pri sosedih?


Kosilo in večerja hkrati
Kosilo in večerja hkrati
Mirno prenočevališče ob stranski cesti
Mirno prenočevališče ob stranski cesti



3. dan
Nusnäs, Falun, Rosersberg (14 km do letališča) - 445 km


Najprej sva se peljala mimo More do vasice Nusnäs, ki je postala znana po poslikanih lesenih konjih. Ogledala sva si obe delavnici, ki sta presenetljivo majhni, in seveda kupila spominke.

Pot sva nadaljevala do kraja Falun, kjer sva si v bližnjem Lugnetu ogledala smučarsko skakalnico. Za 30 kr sva se z vzpenjačo zapeljala pod vrh skakalnice in nato z dvigalom na sam vrh zaletišča (25 kr). Tu naj bi bila tudi razstava, ki pa komaj zasluž to ime - v treh nadstropjih stolpa je nekaj slik, pa še te so pretežno o smučarskih tekih. Očitno tu kakšnih večjih tekmovanj v skokih ni bilo. Je pa cel športni kompleks impresiven - tu so dvorane za različne športe, bazen, igrišča ...

Po malici na parkirišču sva se v močnem dežju odpeljala po lokalnih cestah proti Uppsali in dalje mimo letališča. Park4Night nama je pomagal najti parkirišče pred kraljevo palačo Rosersberg, ki je 14 km oddaljena od letališča. Stranišča se tu v mraku avtomatsko zaklenejo, a ker sva to prebrala na spetu, sva še pravočasno ukrepala in zastavila vrata.

V vasici Nusnäs še vedno ročno poslikajo lesene konjičke
V vasici Nusnäs še vedno ročno poslikajo lesene konjičke
Tu so celo ceste rdeče barve
Tu so celo ceste rdeče barve
Pogled z vrha skakalnice v Lugnetu pri Falunu
Pogled z vrha skakalnice v Lugnetu pri Falunu



4. dan
Kalmar - 499 km


Ob treh sva vstala in se ob štirih odpeljala na letališče Arlanda, Terminal 5, od koder ima Darja let v Pariz ob 6:10. Ob petih sem bil že nazaj na parkirišču pri kraljevi palači Rosersberg. Malo sem poskušal zaspati, nato pa sem šel na sprehod po okolici palače.

Za prvi cilj današnje vožnje sem izbral Nyköping in sicer črpalko s trgovino blizu glavne ceste. Kupil sem mineralno vodo Loka ter na črpalki natočil vodo v dve steklenici - danes zjutraj sem namreč porabil zadnjo pitno vodo za kavo. Privoščil sem si še kavo s pecivom ter pregledal nadaljno pot. Videti je, da je kraj Kalmar zanimiv. Torej grem danes do tja. Po standardni švedski avtocesti tipa 2+1 sem v močnem nalivu le pripeljal cilja. V Kalmaru sem parkiral na parkirišču ob obali v majhnem pristanišču. Vreme je med tem nenadoma postalo lepo sončno in toplo. Sprehodil sem se skozi park na polotoku Stensö južno od parkirišča, kjer so plaže, pa prav v redu stranišča ter celo pitna voda in tuš na plaži. Ker je bil lep večer sem šel pogledat še poldrugi kilometer oddaljen mogočen grad. Ogledal sem si njegovo zunanjost in dvorišče - ostalo pa jutri. Večerjo sem si pripravil na parkirišču s pogledom na morje.

Kraljeva palača Rosersberg
Kraljeva palača Rosersberg
Tudi tako je mogoče poskrbeti za zmanjšanje hitrosti
Tudi tako je mogoče poskrbeti za zmanjšanje hitrosti


Plaža ob Baltiku, zadaj se vidi otok Öland
Plaža ob Baltiku, zadaj se vidi otok Öland
Mirno obmorsko parkirišče
Mirno obmorsko parkirišče



5. dan
Öland, Kalmar - 167 km


Dan sem začel s kopanjem v morju, ki sploh ni bilo mrzlo. In na plaži je bil celo tuš. Da ne bi izgubljal preveč časa sem se nato odpeljal do parkirišča pred gradom. Kot "pensionär" sem plačal 135 skr za vstopnino in bilo je vredno. Zelo dolgo sem se sprehajal po gradu in spoznaval zgodovino Skandinavije. Tudi sodobna "Photoshop" razstava je bila zelo zanimiva.

Ker je v Kalmarju most na Öland in je ta največji baltiški otok zvenel zanimivo, sem se odločil za kratek skok tja. Öland je baje najpomembnejši švedski morski počitniški cilj, z lepimi plažami, dobro ponudbo itd. A mene je predvsem prepričal podatek, da je ta otok skoraj raven in zato vetroven. Če k temu dodamo še danski vpliv ni čudno, da je vsak kmet na Ölandu, ki je dal kaj nase, imel svoj mlin na veter. In teh je še veliko ohranjenih. Mlin na veter v Sandviku naj bi bil celo največji na svetu! Pred mostom na Öland sem se ustavil še na parkirišču za avtodome in izpustil v kanal sivo vodo ter dolil svežo. Na Ölandu sem se nato najprej ustavil v turističnem uradu, kjer sem dobil nekaj informativnega materiala in ga nato v miru ob kavi proučil. Na poti proti severu otoka me je nato premamil kažipot za grad v Borgholmu. To je baje najlepša skandinavska ruševina gradu. Res je bil nekdaj to mogočen grad, a sedaj deluje precej betežno, posebno v primerjavi z gradom v Kalmaru. Mlin v Sandviku pa je res velik in še nekaj njegovih sedmih nadstropij si je mogoče ogledati. Od tam sem se odpeljal po makedamski obalni cesti do Jordhamna, kjer še stoji mlin na veter, ki so ga uporabljali za brušenje kamenja. Sploh je bila nekdaj obdelava lokalnega kamenja na Ölandu pomembna za preživetje.

Izlet na Öland mi je vzel veliko časa, predvsem zaradi gostega in seveda počasnega prometa. Zato sem se odločil, da danes ne grem dalje proti jugu, ampak si privoščim lep večer na že znanem parkirišču v Kalmaru. Parkiral sem ob morju, na istem mestu, kot včeraj, se preoblekel v kratke hlače ter se odpravil teč do konca polotoka Stensö. Srečeval sem veliko tekačev raznih starosti in sposobnosti. Ko sem se vrnil do parkirišča sem se šel z veseljem namočit v morje in stuširat z mrzlo vodo na plaži. Večerja je bila nato enaka kot včeraj: testenine s pestom in parmezanom, samo da sem se jih danes že naučil bolje skuhati.
Grad v Kalmarju
Grad v Kalmarju
Grajska kuhinja
Grajska kuhinja


Razstava Photoshop umetnosti
Razstava Photoshop umetnosti
Kakšne kombinacije so bile prav posrečene
Kakšne kombinacije so bile prav posrečene


Mlin na veter v Sandviku na Ölandu naj bi bil celo največji na svetu. Mini golf pa je skoraj obvezen v vseh turističnih krajih.
Mlin na veter v Sandviku na Ölandu naj bi bil celo največji na svetu. Mini golf pa je skoraj obvezen v vseh turističnih krajih.
Na veter so tudi brusili kamenje
Na veter so tudi brusili kamenje
Tudi danes veter na Ölandu brusi kamenje, le da s pomočjo elektrike
Tudi danes veter na Ölandu brusi kamenje, le da s pomočjo elektrike



6. dan
Ales stenar, Odense - 564 km


Dan sem začel zgodaj. Odpeljal sem se proti Ystadu, ki je bil po opisu slišati kar zanimivo mesto. Malo pred ciljem sem se spomnil, da mora biti tu nekje tudi švedski Stonehenge, imenova Ales stenar. In res nisem bil daleč od vasi Kåseberga, kjer naj bi bilo to čudo. Zapeljal sem se tja in naletel na turistični kaos. Parkiral sem na velikem parkirišču in plačal 10 kron za dve uri. Kot množica ostalih sem odšel navzgor na grič, ki obroblja morsko obalo. In res so bili na vrhu razporejeni kamni, 1 do 2 metra visoki, v nekakšni elipsasti obliki. Kdaj je to nastalo nihče ne ve, je pa ta struktura baje omenjena že v najstarejših zapisih. Na pojasnilni tabli piše, da naj bi ta struktura služila za navigacijo, a se mi to ne zdi verjetno - v tem primeru bi kamne najbrž raje zložili v čim višji kup. Verjetno pa je, da je kasneja ta struktura pomagala pri orientaciji. Pod strmim robom tega griča je par hiš in pristanišče. A je bilo tam toliko ljudi, da sem se le sprehodil mimo. Kaj pa ime Ales stenar pomeni nisem uspel zanesljivo ugotoviti. Stenar po švesdko pomeni skale, besedo Ales pa mana je sami med vožnjo po Alesjaure pojasnil kot "vzhodni".

Odpeljal sem se dalje do obale pri mestu Ystad. Če bi me tu kaj pritegnilo, bi nocoj tu prespal in se tako dostojno poslovil od Švedske. A je bilo parkirišče sorazmerno daleč od mesta in tudi sicer me ni navdušilo. Po kratki malici sem se odpeljal dalje proti Malmöju. In kar potegnilo me je na Öresundski most, ki sem ga za prečil 630 kron. Ko sem bil enkrat na Danskem, se je promet pričel odvijati hitreje. Tu so prave avtoceste in omejitev na njih je 130 km/h. Pa sem zato prečil še most na otok Fyn in se zapeljal v Odense, kjer sem parkiral na velikem parkirišču pred živalskim vrtom. Bil sem tu edini prenočevalec. Bilo je mirno, le vlak je vsaketoliko priropotal mimo. Ob parkirišču je bilo tudi sorazmerno čisto stranišče - skratka idealno prenočevališče.
Nihče ne ve kdaj in zakaj so zgradili Ales stenar pri vasi Kåseberga
Nihče ne ve kdaj in zakaj so zgradili Ales stenar pri vasi Kåseberga
Množica obiskovalcev občuduje Ales stenar
Množica obiskovalcev občuduje Ales stenar


Tipične švedske hitre ceste
Tipične švedske hitre ceste
Na danskem me je pričakala kombinacija dežja in sonca
Na danskem me je pričakala kombinacija dežja in sonca



7. dan
Sieber pri Herzberg am Harz - 587 km


Vožnjo sem pričel že ob osmih. Razmere na avtocesti so podobne kot pri nas in to je bil dober uvod za prehod na nemške ceste. V slabih dveh urah sem uspel priti v Nemčijo. Po postanku na črpalki sem ugotovil, da sem prišel v novo realnost - v lokalih so vsi nosili maske. Vožnja skozi Hamburg mi je po pričakovanju vzela veliko časa. Tokrat je bilo videti, da bil predor zaradi zastoja zaprt in zato sem zaupal Googlu vodenje skozi mesto. Res je trajalo poldrugo uro, a vsaj premikal sem se, vsaj večinoma.
Do Hannovra je šlo nato res dobro. Za nadaljnjo pot pa je Googel spremenil svoje priporočilo in svetoval vzhodno varianto, kjer ni bilo toliko omejitev zaradi dela na cesti. In tako sem si ogledal gričevje Harz. Ker sem prevozil že skoraj šesto kilometrov sem se odločil za prenočevanje. Na Park4Night sem našel podatek za parkirišče v dolini potoka Sieber. Tja sem zavil iz kraja Herzberg am Harz in po skoraj desetih kilometrih prišel do parkirišča pred gasilskim domom, kje je bilo precej umazano stranišče, nasproti pa manjši bazen. Okolica pa je bila sicer videti zelo urejena. Dolina je tako zakotna, da je bil še telefonski signal preveč šibak za uporabo. Je bilo pa zato internetno omrežje zelo močno. Malo sem še posedel na soncu, si naredil večerjo in šel spat.
Prijetno parkirišče v kraju Sieber pri Herzberg am Harz
Prijetno parkirišče v kraju Sieber pri Herzberg am Harz
Spomini na Skandinavijo
Spomini na Skandinavijo



8. dan
Grosser Knollen, Seehamer See (parkirišče ob avtocesti pred Irschenbergom) - 613 km


Gričevja Harz sploh ne poznam zato sem se odločil, da na hitro pogledam, kako je videti od blizu. Glede na table na parkirišču je najvišji vrh v okolici Grosser Knollen (687 m). Odločil sem se za tekaško turo nanj. Tekel sem predvsem po goznih cestah, tudi malo zašel in končno prišel na vrh. Tam stoji zidan razgledni stolp, ki se drži okrepčevalnice. Razgled s stolpa je bil mogočen. Videl sem del Nemčije s povsem druge perspektive. Sicer pa me Harz močno spominja na Pohorje. Še tek nazaj do parkirišča po malo drugačni poti in za menoj je bilo 9 km teka s 500 metrov višinske razlike. Nato pa v bazen z osvežilno 20 stopinjsko vodo. Še kava s tortico imenovano "Donauwelle" pri bazenu in počasi se bo treba odpeljati dalje - do Bischofhofna, kjer me jutri počaka Darja, je še dobrih 700 kilometrov.

Vozil sem nato po razgibani pokrajini in avtocestah, ki so bile ravno toliko prometne, da ni bilo dolg čas. In večinoma ni bilo hitrostnih omejitev! Tudi okoli Münchna je šlo povsem gladko. Ustavil sem se na majhnem parkirišču pred Irschenbergom in si skuhal večerjo. Parkirišče je pretežno polno kamionov in od avtoceste se sliši neprestan hrup. Bom še premislil, ali nocoj prespim tukaj. Je pa tudi to zanimiva izkušnja. Hrup na parkirišču in od avtoceste se je do desete ure skoraj pomiril pa še zvočna izolacija Californije je prinesla svoje. Je pa vroče v avtu.
Kažipot obeta lep sprehod
Kažipot obeta lep sprehod
Na vrhu Grosser Knollen je koča z zidanim razglednim stolpom
Na vrhu Grosser Knollen je koča z zidanim razglednim stolpom


Gričevje Harz malo spominja na Pohorje
Gričevje Harz malo spominja na Pohorje
Malica po hladni kopeli v bazenu
Malica po hladni kopeli v bazenu


GPS podatki
GPS sled vzpona na Grosser Knollen

9. dan
Seehamer See, Bischofshofen, St.Johan in Salzburg - 185 km


Ob parkirišču je jezero (Seehamer See) in odločil sem si jutro popestriti s tekom okoli njega. Pot je bila precej raznolična in na koncu se je izkazala za 6.1 km dolgo za kar sem porabil dobro uro. Nato sem se še lepo ohladil v jezeru ter si privoščil kavo v avtu.
GPS podatki
GPS sled sprehoda okoli Seehamer See
Darja naj bi se malo po trinajsti pripeljala z vlakom v Bischofshofen in zato se mi še ni mudilo. V okolici Rosenheima je na cesti nastal zastoj in Google je pokazal na zemljevidu še več gradbišč proti Salzburgu. Pokazal mi je hitrejšo pot najprej proti Innsbrucku in nato levo skozi Koessen, Saalfelden in Dienten do Bischofshofna. Darja mi je sporočila, da je imel vlak iz Zagreba enourno zamudo in da ga seveda vlak v Beljaku ni čakal, zato to ni bil več direktni vlak in bo morala počakati na naslednjo zvezo. Njena zamuda je tako narastla na dobri dve uri. Zato sem na poti naredil daljši postanek in užival razglede, ki so bili v današnji svetlobi res odlični.

Ob 15:05 sva se z Darjo dobila na postaji in se odpeljala v nama dobro znan kamp Wieshof v Sankt Johannu v Pongauu na Solnograškem. Saj sva nameravala prespati v kampu severno od Bischofhofna, a v njem ni bilo prostora.

Naslednje dni sva nameravala še malo hoditi po avstrijskih hribih, a to je že druga zgodba.


Seehamer See malo pred Irschenbergom
Seehamer See malo pred Irschenbergom
Lepa trava v kampu Wieshof v kraju Sankt Johann in Pongau
Lepa trava v kampu Wieshof v kraju Sankt Johann in Pongau





France


Prispevek objavljen: četrtek 05.avgust 2021 -08:14
Zadnji popravek: četrtek 18.november 2021 - 10:29

Komentarji
 

---gora
44.222.128.90
174314 (90957,34539,48818)
4012 (1540,1654,818)