Trenutne razmere v številkah
Mišo Jenčič
Prvo poročilo je 26. januarja 1997 napisal Aleš Rotar in od takrat do poletja 2016 se je nabralo skoraj 12000 objav. V teh dveh desetletjih se je baza z objavami spreminjala in dopolnjevala, nekaj objav je bilo iz različnih razlogov izbrisanih ali združenih v eno objavo. Stopnje izbrisa se tudi razlikujejo: nekaterih poročil v kazalu objav sicer ni, a iskalnik jih najde, nekatera druga poročila so v kazalu, a vsebujejo le obvestilo, da so bila izbrisana; spet tretja pa so izbrisana povsod. Nekatera poročila pa so objavljena dvakrat ali trikrat, ker so se dopisniki npr. zmotili, prvič pozabili dodati slike ali kaj podobnega. Podvojena poročila – čeprav gre za isto besedilo – sem upošteval, ker so pač še vedno objavljena v bazi.
Zato rezultati statistične obdelave niso povsem eksaktni. Za "objavljeno poročilo" sem smatral tisto, kjer je (preko kazala ali preko iskalnika) vsebina še vedno dostopna. Še več nedorečenosti je bilo pri dopisnikih, ki so z leti spreminjali svoja uporabniška imena in/ali elektronske naslove, pri posameznikih pa je bilo potrebno tudi kar nekaj ročnega dela oziroma truda, da sem ločil različne uporabnike z istim uporabniškim imenom (precej dopisnikov se npr. podpisovalo kot Aleš, France, Igor, Janez, Jože, Jure, Luka, Marjan, Marko, Matej, Matjaž, Miha, Peter, Tomaž ...). Posamezne napake niso izključene. Vseeno pa je odstopanj pri številu objav ali pri njihovem pripisovanju posameznim avtorjem verjetno manj kot 20, zato te napake nimajo skoraj nobenega vpliva na končne rezultate.
Števec objav je 31. avgusta 2016 prišel do številke 11984; k tem objavam je skupaj prispevalo 781 različnih dopisnikov. Če pa štejemo tiste, ki so se oglasili več kot samo enkrat (tj., da so objavili najmanj dve poročili), pridemo do številke 508 dopisnikov. Približno tretjina vseh evidentiranih dopisnikov je torej objavila le eno poročilo (pogosto gre za obvestilo o najdeni ali povpraševanje po izgubljeni opremi). Tudi če gledamo število različnih dopisnikov, ki so objavljali poročila v posamezni sezoni, se izkaže, da je ena tretjina med njimi objavila le en prispevek. Slika 1 prikazuje gibanje števila poročil ter števila različnih dopisnikov po posameznih sezonah.
Slika 1: Število objavljenih poročil in število različnih dopisnikov skozi sezone
Število objav je kar dobro korelirano s številom različnih dopisnikov. Prav tako lahko domnevamo, da obstaja povezava med s snegom bogatimi oziroma revnimi zimami in številom objav. Katero zimo so ugodne razmere za turno smuko, je sicer odvisno od različnih dejavnikov, ki jih je nemogoče eksaktno združiti v en sam parameter. Za orientacijo sem vzel podatke ARSO o višini snega na Voglu (ki leži na tipični nadmorski višini običajnih turnih smukov pri nas) in za vsako sezono izračunal povprečno višino snega za obdobje od 1. decembra do 31. maja. Primerjavo tega podatka s številom objav na TK Gora prikazuje slika 2.
Slika 2: Primerjava števila objav in povprečne višine snega na Voglu
Trend spreminjanja višine snega na Voglu se sicer ne ujema povsem s številom objav, a vseeno je opazno sovpadanje lokalnih maksimumov oziroma minimumov pri višini snega ter pri številu objav.
Kot "sezono" sem vzel obdobje od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta in zanimivo je pogledati, kakšen delež objav odpade na posamezne mesece (povprečeno čez vse sezone). Pričakovano je največ objav marca (19,1 %) in februarja (18,3 %), najmanj pa septembra (0,4 %) in avgusta (0,5 %). Toda tudi septembra je bilo skupaj 43 objav, kar pomeni povprečno 2 objavi na sezono.
Slika 3: Delež objav po posameznih mesecih
Med dopisniki je bil najbolj ploden Igor Zlodej, ki ima kar 715 objav. Seznam vseh, ki so napisali vsaj 100 poročil, je v Tabeli 1.
Tabela 1: Seznam dopisnikov z največ poročili
Člani TK Gora so skupaj objavili 2152 ali 18 % vseh objav. Povzetek je v Tabeli 2.
Tabela 2: Seznam objav članov TK Gora
Nekoliko drugačno sliko dobimo, če pogledamo najbolj zveste dopisnike. Najdaljši staž imajo očitno tisti, ki so svoja poroča začeli objavljati že prvo sezono, a nekateri med njimi že vrsto let nič več ne objavljajo. V Tabeli 3 so dopisniki razvrščeni glede na čas, ki je potekel med njihovo prvo in zadnjo objavo.
Tabela 3: Dopisniki, ki že več kot 15 let objavljajo poročila.
Tudi najbolj vztrajni dopisniki pa niso bili vedno enako "pridni". Skoraj vsak med njimi je imel obdobja večje ali manjše intenzivnosti pisanja poročil. Tako je npr. v "prvi petletki" največ poročil prispeval ustanovitelj spletnega portala ter predsednik TK Gora, France Sevšek. Naslednjih 5 let so prevladovala poročila Aleša Seliškarja, v zadnjem desetletju pa je najbolj produktiven Igor Zlodej. Igor je postavil tudi rekord objav v eni sezoni, in sicer je v sezoni 2007/08 objavil kar 104 poročila. Toda tudi njega je dvakrat prehitel Marko Kern (Marijana & Marko), enkrat pa Rok Medja (z drugim največjim številom objav na sezono – 92). Dopisniki, ki so v posamezni sezoni objavili največ poročil, so v Tabeli 4.
Tabela 4: Najbolj plodni dopisniki po sezonah ter pripadajoče število njihovih objav
Precej bolj negotovo kot razvrščanje prispevkov po dopisnikih pa je razvrščanje po ciljih turnih smukov. Naslov prispevka je namreč v celoti prepuščen avtorju in tu je možna vrsta različnih poimenovanj iste ture; prav tako je možno z istega vrha oziroma cilja smučati na različne strani (in gre torej za različne ture); mnogi opisi oziroma ture povezujejo več vrhov v isto turo; nekateri dopisniki so obrnili nekje pod vrhom, v naslov ture pa so še vedno dali vrh ipd. Mehanično razvrščanje prispevkov po originalnih naslovih tudi ne da zelo uporabnih rezultatov, ker je ponekod zraven imena vrha še nadmorska višina ali kak drug podatek (npr. "popoldanska Rodica"), pogoste so tipkarske napake, uporaba rahlo različnih poimenovanj za isti cilj ipd.
Pred statistično analizo ciljev je bilo tako potrebno veliko ročnega dela. Seveda nisem v podrobnostih prebral vseh prispevkov in je bila določitev (enega ali več) ciljev pri posameznem prispevku še vedno precej arbitrarna. Prav tako sem npr. pod "Mojstrovko" združil opise tur na Malo, Veliko in Zadnjo Mojstrovko (pogosto sta dve izmed njih tudi združeni v eno turo), podobno sem pri "Begunjščici" združil opise spustov po vseh njenih grapah in plazovih. Po drugi strani sem npr. Kredarico in Triglav obravnaval ločeno, čeprav je precej očitno, da je bila velika večina tistih, ki so se pozimi povzpeli na Triglav, tudi na Kredarici (vendar sedaj niso upoštevani pri številki za "Kredarico"). Zato imajo rezultati za posamezne cilje zgolj orientacijsko vrednost. Kljub vsem negotovostim pa lahko najbrž verjamemo dobljenemu vrstnemu redu – npr. da so Begunjščica, Viševnik in Mojstrovka največkrat opisani in verjetno tudi največkrat obiskani turni smuki pri nas.
Tabela 5: Največkrat opisani cilji tur
Julijske Alpe so naše največje gorstvo, zato je precej logično, da je med 30 najbolj popularnimi cilji polovica (15) ciljev v Julijcih. Res pa jim je prvenstvo speljala karavanška Begunjščica... V Karavankah je približno četrtina najbolj priljubljenih ciljev (7), sledi slovensko sredogorje (4 cilji), v Kamniško-Savinjskih Alpah pa ste le dva cilja, in še to precej na repu lestvice. Poleg napol domačih tur Pod Vršiči ter Lepi vršič (obe v okolici Trbiža) se je med razmeroma visoko uvrstila še ena povsem tuja tura – Kölnbreinspitze. Ker analiza zajema 20 sezon, številke v Tabeli 5 pomenijo, da je v povprečju vsako sezono 18 poročil z Begunjščice ter 5 poročil z vrha Triglava.
So pa dopisniki, poleg zgoraj omenjenih najbolj obiskanih ciljev, napisali poročila tudi s precej eksotičnih destinacij, tako iz Evrope kot iz drugih kontinentov. Več o tem bo upam nekoč napisano v uvodoma omenjeni vsebinski analizi objav, na tem mestu podajam le številke za nekatere najvišje vrhove Evrope: Grossglockner (Veliki Klek) – 50 objav, Mont Blanc – 15 objav, Elbrus – 11 objav. Precej nepričakovan je tudi podatek, da je o Haute Route (Chamonix – Zermatt) 13 objav, medtem ko je z domače Triglavske smučarske magistrale zgolj 5 objav...
Čeprav so poročila o turnih smukih iz preteklih sezon dobesedno lanski sneg, ima arhiv razmer vseeno nezanemarljivo vrednost, saj iz njega lahko razberemo marsikaj zanimivega o zgodovini in razvoju turnega smučanja pri nas. Prav tako pa opisi bolj oddaljenih ali manj poznanih tur vsebujejo uporabne informacije za morebitne ponavljalce. Zato se bomo upam vsi še naprej trudili, da s svojimi poročili prispevamo k bogastvu in raznolikosti Razmer v gorah.
Mišo_Jenčič
Prispevek objavljen: ponedeljek 20.junij 2016 -08:42
Zadnji popravek: sreda 08.november 2017 - 10:10